Skoči na glavno vsebino
  1. februarja praznujemo mednarodni dan maternega jezika. Organizacija UNESCO ga je razglasila 17. novembra 1999, prvič pa smo ga uradno praznovali naslednje leto, 21. februarja 2000.
  2. februar 1952 je bil dan, ko so študenti z univerze v Daki v Bangladešu protestirali z zahtevo po uradni rabi njihovega maternega jezika, bengalščine. Nekaj pogumnih študentov je bilo med protesti ubitih, UNESCO pa je za dan maternega jezika v njihov spomin izbral ravno 21. februar.

Osnovni pomen mednarodnega dne maternega jezika je v spodbujanju spoštovanja ne le lastnega maternega jezika, temveč tudi maternih jezikov drugih ljudi in kultur, s tem pa tudi ohranjanja večjezičnosti in kulturne raznolikosti sveta.

Slovenščina je materni jezik približno 2,5 milijona Slovencev, živečih v Sloveniji in drugod po svetu. Lahko pa ima človek glede na življenjske okoliščine tudi dva materna jezika, prvega in drugega. Na območju Slovenije je slovenščina večinski materni jezik, na narodno mešanih območjih pa pogosto tudi italijanščina in madžarščina, ki sta uradna jezika italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji. Prav tako imajo druge materne jezike številni priseljenci, ki so v Slovenijo prišli iz drugih držav. Jeziki bivših držav Jugoslavije so materni za kar 8 % prebivalstva Slovenije. Danes obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov (številni sproti izumirajo), največ govorcev pa govori mandarinščino.

 »Najlepše sanje se sanjajo v materinem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.« (Milan Petek – Levokov)

Dostopnost