Sobotni dan za udeležence interesne dejavnosti – Pohodništvo je težko opisati le z nekaj pridevniki, pa vendar z zagotovostjo lahko trdimo, da je bil ravno prav naporen, adrenalinski, poučen, sproščujoč, učen, poln smeha, sončen.
Izvedli smo že četrti pohod. Osvojili smo Krašnji vrh nad Metliko in se povsem približali slovensko-hrvaški meji. Iz Metlike nas je pot vodila po pobočju Veselice, tj. hriba nad Metliko in nato v gozd mimo Svržakov. Na poti smo si ogledali brezno Pečenevk. Po dveh krajših postankih smo prispeli h koči na Krašnji vrh, kjer smo si privoščili malico, predvsem pa smo se ohladili, saj sta vzpon zadnjega dela poti in razmeroma močni sončni žarki posrkala naše moči. A napor je bil hitro pozabljen. Stolp ob koči nas je vabil k vzponu po strmih stopnicah. Tisti, ki jim višina ne predstavlja težav, so tako z vrha občudovali Belo krajino, Trdinov vrh, del Hrvaške, Klek in Velebitske hribe. Adrenalina pa še ni bilo konec, saj so vodniki Pohodnega društva Novo mesto za nas pripravili posladek, kot so plezanje po ferati poimenovali sami. Prav si pohodniki smo se seznanili s hojo po ferati. Ferata je gorniška disciplina, ki izvira iz Italije, iz Dolomitov. Od tod tudi ime “via ferrata” (železna pot). Bolj slovensko jih imenujemo zavarovana plezalna pot. Izkušnja je bila neprecenljiva.
Nato smo se spustili v Radovico, kjer nas je v muzeju OŠ Bistra buča pričakal učitelj iz leta 1957 in nas pospremil v učilnico. Prisostvovali smo pouku zgodovine Bele krajine in se v vlogah učenk in učencev bolj ali manj spretno znašli prav vsi pohodniki. Ob obilici smeha smo pouk uspešno zaključili in prejeli spričevalo, na katerem pa so pojavile tudi negativne ocene.
Pozno popoldne smo se polni novih izkušenj in vtisov vrnili domov.
Polonca Tratar Božič
