logo zdrava sola ekosola kulturna sola1simbiozasola1 erasmusplus1 facebookgumb header object

SIO 2020

Tehniški dan v Dolenjskem muzeju:

Arheološka podoba Dolenjske in izdelava nakita

V četrtek, 4.10.2018, smo se učenci 7. razreda izpred šole peš odpravili proti Dolenjskemu muzeju. Peš smo šli z namenom, da bi si ob hoji ogledali še nekaj stvari, ki so povezane z zgodovino Novega mesta. V muzeju pa naj bi si ogledali razstavo o prazgodovini v našem mestu, saj se o tem učimo pri zgodovini.

     Najprej smo se ustavili pred KCJT, kjer nam je učiteljica povedala, da je bilo včasih na tem mestu pokopališče. Potem je povedala še to, da je bil na območju stavbe Nove Ljubljanske banke včasih vrt, ki se je imenoval Beletov vrt. V rimskih časih je bilo to pokopališče, zato so našli veliko arheoloških najdb, ki so danes razstavljene v Dolenjskem muzeju. Nato smo si šli ogledati še, kje so včasih stala Ljubljanska vrata v Novem mestu in tudi del obzidja, ki je mesto nekoč obdajalo, poimenovano »šance«. Odšli smo še do Kapiteljske cerkve v kripto, kjer smo izvedeli, kako je cerkev sploh dobila ime, da je že dolgo časa najpomembnejša cerkev na Dolenjskem in danes stolna cerkev, saj je tu sedež škofije. Spoznali pa smo tudi nekaj o slovenskem pomembnem škofu Juriju Sladkonji, ustanovitelju zbora Dunajski dečki.

Končno smo prišli do muzeja in se razdelili v dve skupini. Jaz sem bila v tisti, ki je najprej odšla na ogled razstave. Na ogledu sem izvedela veliko novega o prazgodovini, pa vse do rimskega časa. Ogledali smo si tudi veliko izkopanin in najlepši mi je bil nakit, še posebej ogrlice s steklenimi okraski. Veliko smo izvedeli o načinu pokopavanja, saj so izkopali veliko grobov, največ prav na Kapiteljski njivi. Nato smo z razstavo zaključili in z drugo skupino smo se zamenjali.

Odšli smo v delavnico in izdelovali zapestnice. Dobili smo usnjeni trak, ga navlažili z gobo, nanj položili model vzorca - pečatnik in nekajkrat udarili z lesenim kladivom. Tako smo nizali vzorčke, da smo zapestnico lepo okrasili, na koncu smo na vsaki strani naredili še luknjico. Dobili smo še vrvico in si zapestnico zavezali okoli zapestja. Čas je hitro minil in kmalu smo se odpravili nazaj proti šoli.

      V muzeju mi je bilo najbolj všeč izdelovanje zapestnice. Izvedela sem, da jantar niso izdelovali v naših krajih, ampak so ga dobili v zameno za železo ter da so stvari, preden so jih položili v grob, polomili, zvili in poškodovali, da ne bi bil grob izropan in še veliko stvari. Spoznala sem, da so tako zapestnico, kot sem jo izdelala sama, lahko naredili tudi že Iliri, Kelti ali Rimljani.

                                                                              Larisa Redek, 7.a     

FOTOGRAFIJE